GNLD - Prehranska dopolnila

Praznovanja in novoletne pojedine so za nami. Dela prosti dnevi pa – vsaj večini – niso prinesli olajšanja in počitka. Ponavadi smo po praznikih še bolj utrujeni kot prej. Tudi sicer se nam pogosto dogaja, da smo utrujeni in bolni, pa ne vemo pravega vzroka. Gremo k zdravniku, a ta nam ne ugotovi ničesar. Odpravi nas z zamahom roke in z besedami, da je za vse kriva le psiha; kar nam seveda ne pomaga. Nekje sem prebrala, da se naše telo s hrano, ša zlasti pa z razvadami, ki so ob praznikih še bolj izrazite, nekako zastruplja. Toda, ga je potrebno in mogoče ustrezno razstrupiti, ko prazniki minejo, sem vprašala našo sodelavko za prehranska vprašanja Marijo Merljak, univ.dipl.ing.živ.teh.?

»Oboje: potrebno je in mogoče! Prav ste prebrali: naše telo se lahko zastruplja, če nam odpovedujejo telesni razstrupljevalni mehanizmi v jetrih, ledvicah in možganih. To se najpogosteje dogodi ravno ob pretiranem uživanju hrane, še zlasti pa alkohola, ob kajenju in podobno. Poudariti je potrebno, da sta procesa zastrupljevanja in razstrupljevanja telesa nekaj normalnega in potekata sočasno, saj ima telo varovalne, razstrupljevalne mehanizme. In pravzaprav ne občutimo težav, če ti mehanizmi delujejo normalno oziroma, če ne pretiravamo recimo s pitjem alkohola. Pri pretiravanju pa se toksini v telesu kopičijo hitreje, kot jih je telo sposobno izločiti. Postopno dobimo sindrom kronične utrujenosti.«

Katera so znamenja, da se naše telo zastruplja?

»Govorila bom o znamenjih, ki jih lahko sami opazimo, brez zdravnika in analize urina. To so glavobol, omedlevica, ponavljajoče se alergije, prebavne težave, kolcanje, izpuščaji, solzne ali srbeče oči, lepljive veke, nespečnost, zamašen nos, zvonenje v ušesih, napadi kihanja, obilno nastajanje sluzi, pogosta potreba po odkašljevanju, prekomerno znojenje, včasih tudi nepravilen srčni ritem, okorelost udov, pretirana želja po zgolj določenih vrstah hrane, težave pri sprejemanju odločitev, jecljanje in zatikanje pri govorenju, požiranje zlogov, nihanje razpoloženja, napadalnost ... in še bi lahko naštevala. Vse to so sicer lahko tudi znamenja hudih bolezni, kar zdravijo zdravniki. Toda, potrebno je uporabiti nekoliko ''zdrave pameti'' in ne videti takoj vse najhujše! Če navedem samo primer, ki je marsikomu dobro znan: po pretiranem uživanju alkohola imamo mačka. Zakaj? Zato, ker se alkohol spreminja v toksin, ki nas zastruplja in povzroča mačka.«

Vendar pa maček sčasoma mine ...

»Točno tako, ker v telesu poteka proces razstrupljevanja. Ta poteka v dveh fazah in to ne samo pri ''mačku''. Toda pred tem moram poudariti, da se vse skupaj začne v črevesju. Tako nas lahko zastruplja tudi povsem zdrava hrana, če je uživamo preveč, če je enolična in pomanjkljiva in z njo ne dobimo vseh potrebnih snovi za pravilno delovanje telesa. Alkohol sem že omenila, potem so tu še pesticidi v hrani, razni aditivi, ocvrta hrana, pitje klorirane vode, nekatera zdravila, mamila in močno tudi stres. Vse to pa oslabi črevesno steno. Ta je zato bolj prepustna in v krvni obtok spušča nepopolno razgrajene snovi iz hrane ali škodljive substance. Imunske izvidniške celice v krvi take snovi zaznajo kot tujke in jih ''napadejo'', pri tem nastane več snovi, ki so dejansko toksične. To posledično privede do preobremenjenosti jeter s toksini, ki jih jetra ne morejo sproti izločati. Toksini sčasoma okvarijo imunski sistem, živčevje, mišice in sklepe ter porušijo hormonsko ravnotežje.«

Omenili ste dve fazi razstrupljevanja ...

»Ja. Temeljni razstrupljevalni organ so jetra, ki sicer odločilno sodelujejo tudi pri prebavi in presnovi. Najpomembnejša naloga jeter pa sta razgradnja in odstranjevanje strupenih snovi. V prvi fazi razstrupljevanja, v fazi nevtralizacije, sodeluje skupina močnih encimov; ti aktivirajo strupe, ki so se nakopičili v emulgiranih maščobah in jih ''razorožijo'' v nestrupene snovi. V tem procesu sodelujejo tudi vitamini B2, B3, B6, B12, folna kislina, glutation, aminokisline z razvejano strukturo, flavonoidi in fosfolipidi ter antioksidanti iz skupine karotenoidov. Govorim seveda o snoveh, ki jih dobimo s hrano in ne o sintetičnih vitaminh ali lekarniških pripravkih! Funkcija teh snovi je, da nevtralizirajo vmesne oksidante, ki nastajajo v procesu nevtralizacije. V drugi fazi, fazi odstranjevanja, se nevtralizirani toksini odstranijo iz jeter prek ledvic z urinom. Drugo fazo spodbujajo hranila, bogata z aminokislinami glicin, taurin, glutamin, arginin in alanin. Vendar ''razorožitev'' ni vedno popolna in iz ostankov prvotnih toksinov lahko nastanejo še bolj toksične snovi. Človek, pri katerem odstranjevanje toksinov iz telesa ni uspešno, se bo tudi po sprehodu na svežem zraku počutil slabo, če ne še slabše. Kako pomembna so jetra, zgovorno pove že podatek, da zdrava jetra opravijo na dan 320 tisoč milijard kemičnih reakcij.«

Kaj pa ledvice in možgani?

»Ledvice so drugi razstrupljevalni organ in uravnavajo telesno ravnotežje vode in soli ter očistijo kri vseh strupenih in škodljivih snovi. Ledvice sestavlja okrog milijon nefronov, nekakšnih filtrov za pripravo seča. So izredno zmogljiv organ, saj v 24 urah vsaka izmed obeh ledvic prefiltrira po 750 litrov krvi. Zato je pravilno delovanje ledvic bolj kot pri kateremkoli drugem organu odvisno od zadostnega izpiranja. Prav zato je priporočljivo pitje vsaj dveh do treh litrov tekočine, najbolje čiste vode na dan. Ledvice zaznajo tudi količine vseh bio snovi v krvi in količino vode. Če je na primer v krvi preveč kalija, klora ali natrija, jih zadržijo in izpustijo v urin. Če jih primanjkuje, pa jih izločijo v kri. Skrbijo torej za fiziološko ravnovesje v krvi in za pravilno vrednost njene pH. In prek ledvic se iz telesa z urinom izločijo toksini, ki so jih razgradila jetra.

In možgani?

V možganih se toksične snovi, ki ''uidejo'' jetrom, vežejo na receptorje zaznav. Nekateri znanstveniki govorijo o onesnaževanju možganov, pri čemer imajo v mislih visoke koncentracije svinca in kadmija, ki jih dobimo iz okolja, zlasti v gosto naseljenih in visokoindustrijsko razvitih mestih. Ugotovili so, da svinec in kadmij bistveno prizadeneta delovanje možganov. Že odstotek količine, ki povzroči takojšnje vidne spremembe na organizmu, pa je dovolj, da sčasoma prizadene delovanje možganov, vpliva na upočasnitev procesov mišljenja in zaznavanja. Poglavitni vir strupenega kadmija in svinca je cigaretni dim. Zato so tako pomembna opozorila, da že ena cigareta lahko močno škodi možganom! Še hujše posledice pa povzročajo mamila.«

To je bila teorija težav, ki jih povzročajo toksini. Kaj pa lahko sami s hrano naredimo za njihovo preprečitev?Za razstrupitev telesa?

»Najprej je potrebno pomagati črevesju oziroma obnoviti črevesno floro. Za to potrebujemo predvsem probiotične bakterije, ki jih dobimo v probiotičnih jogurtih, v kislem mleku, kefirju ... Te bakterije zelo hitro izboljšajo ali uravnajo delovanje črevesja, vendar ob uživanju zadostnih količin vlaknin in laktoze. Znano je, da je dobro zjutraj spiti za jedilno žlico jabolčnega kisa, razredčenega s kozarcem vode. Vendar pa kisa ne sme biti preveč, ker sicer že v želodcu uniči probiotične bakterije, ki smo jih zaužili. In potem te sploh ne pridejo do črevesja, kjer naj bi pozitivno delovale. Zato je veliko boljše uživati prehranska dopolnila z vsemi petimi vrstami probiotičnih bakterij. Ponavadi so taka dopolnila zaščitena v kapsulah, da zagotovijo vnos bakterij skozi želodec v črevesje, kjer kapsula razpade in probiotične bakterije začnejo delovati. Nadvse velik pomen imajo tudi celice v steni črevesja. K sreči se te celice naglo obnavljajo, nekako najpozneje v petih dneh. To pomeni, da so lahko učinki zdravljenja s hrano hitro vidni in tudi učinkoviti. Črevo si najhitreje opomore, če začnemo uživati hrano ali pijačo bogato s cinkom ter z vitaminoma A in C. Veliko vlogo imajo tudi gradniki celic, torej aminokisline ter esencialne maščobne kisline. Cink dobimo v mesu, mordskih sadežih, zlasti ostrigah, v nemastnem mleku, žitnih kalčkih, pivskem kvasu, bučnih semenih, mleti gorčici in v aloi veri. Vitamin A lahko telo samo izdela, če zaužijemo dovolj karotenoidnih snovi, na primer korenje, papriko, paradižnik, špinačo in podobno. Vitamin C pa je vodotopen in gre razmeroma hitro iz telesa. Zato bi ga morali pogosto uživati, ali pa dopolniti s prehranskim dopolnilom, ki vsebuje vitamin C s postopnim sproščanjem.«

In ko si črevesje opomore ...

»Začnemo razstrupljevati organizem! Za pravilno razstupljevanje v jetrih potrebujemo hrano, bogato z vitamini B2, B3, B6, B12, s folno kislino ter aminokisline, zlasti glicin, glutamin, arginin, ornitin in druge. Poleg tega še glutation, flavonoidne snovi in fosfolipide. O vitaminih B kompleksa smo že velikokrat govorili, zato tokrat omenimo le, da antioksidant glutation, ki nastaja v jetrih iz treh aminokislin: cisteina, glutaminske kisline in glicina, pomaga odstranjevati težke kovine in droge. Nujen je za odstranjevanje posledic čezmernega pitja alkohola, kajenja in drogiranja. Glutation je v sadju in zelenjavi, vendar se njegova vsebnost s kuhanjem precej zmanjša. Aminokislina metionin pa preprečuje pretirano izplavljanje glutationa iz telesa. Metionin pa je v fižolu, jajcih, ribah, česnu, leči, soji in jogurtih. Priporočam pa uživanje vseh aminokislin, da telo lahko samo izdela glutation. Jetra bodo boljše delovala, če jih bomo ''pomlajevali'' s holinom in karnitinom. Vemo namreč, da holesterol nastaja tudi v jetrih, saj je osnovna sestavina različnih hormonov in tudi žolčne kisline, ki pospešuje razgradnjo maščob. Da bo holesterol topen in tekoč po krvi, so pomembne maščobne kisline omega3 ter holin. Ta je v lecitinu in živalskih jetrih, pivskem kvasu in kalčkih. Brez holina bi se maščoba nabirala v jetrih in jih obremenjevala in naposled okvarila. Karnitin je vitaminu podobna beljakovina in odgovorna za prenašanje maščob v mitohondrije celic, kjer zgorevajo. S tem zmanjšuje količino maščob v krvi in spodbuja prehod shranjenih maščobnih snovi iz jeter v kri. Jetra namreč ne smejo biti zamaščena. Karnitina je veliko v koštrunjem in jagnječevem mesu; telo ga lahko tudi samo izdela, če ima na voljo dovolj aminokislin, vitaminov C, B6 in železa.«

Katere pa so ''zdravilne rastline'' za jetra?

»Najprej vse balastne snovi, že zato, ker zmanjšujejo dovajanje maščob v jetra. Zelo dragocena za jetra so artičoke in travniški regrat, pripravljen na vse mogoče načine. Tu sta še bodeča neža in kurkuma. Vse te rastline vsebujejo silimarin, ki je sestavljen iz treh flavonoligninov. Silimarin ščiti jetra pred poškodbami prostih radikalov in spodbuja nastajanje jetrnih beljakovin, torej jih obnavlja. Po nekaterih raziskavah je silimarin celo učinkovitejši kot vitamin E, saj povečuje vsebnost glutationa v jetrih. Artičokini listi vsebujejo tudi aromatično snov cinarin, ki uravnava vsebnost maščob v krvi in pospešuje pretok žolča v žolčnik. Pripravki iz kurkume zmanjšujejo vsebnost holesterola in razbremenjujejo jetra.«

Omenili ste tudi regrat ...

»Ja, in to upravičeno! Regrat namreč zavira vnetja jeter in žolčnika. Mnogi ga imenujejo tudi prečiščevalec jeter in to kar upravičeno. Ugotovili so, da uživanje čaja iz regrata že v pol ure kar podvoji izločanje žolča. Komaj čakam, da bo spomladi pokukal na travnikih, da si ga bom lahko pripravila v solati! No, druge ''čudežne'' rastline, ki pomagajo pri obolenju jeter so še: korenje, paradižnik, vodna kreša in olive. Na Primorskem vedo, da je za jetra koristno uživati olivno olje in v njem strt česen, vse skupaj pokapano še z limoninim sokom. To spodbuja delovanje žolča in jeter. Seveda, delovanje jeter spodbujajo tudi drugi kisli sadeži, med njimi pomaranče, grenivke, kislo grozdje in jabolka. Pri hudih bolečinah v jetrih je priporočljivo zaužiti koktail iz drobno sesekljanega, ali zmiksanega zelja, vodne kreše in stepenega beljaka.«

Da ne pozabiva na ledvice?!

»Ne bova! Že prej sem omenila, da uravnavajo vsebnost vode in soli v telesu. Skozi nefrone se precedijo vse molekule in ioni v krvi ter se izločijo vse strupene snovi sečna kislina in dušikovi odpadki. Pravilno delovanje ledvic spodbujajo beljakovine. Tu velja poudariti, da ledvice lažje predelajo rastlinske beljakovine, na primer sojine proteine, kot živalske. Vendar, če nam primanjkuje fosforja v telesu, bo delovanje ledvic omejeno, kajti fosfatne soli so poleg amoniaka najpomembnejši nosilci kislin v seču. Fosfor pa dobimo v živalskih beljakovinah: v ribah, rdečem mesu, perutnini in jajcih. Če fosfatov ni, ledvice samo še omejeno izločajo kisline, kar lahko usodno vpliva na ravnotežje med kislinami in bazami v telesu. In spet smo pri regratu: ta blagodejno vpliva tudi na ledvice, saj je naravni diuretik in prečiščuje ledvice. Pri povečanem izločanju beljakovin v seč pa poleg regrata koristijo tudi brinove jagode.«

No, zdaj pa tudi mene že mika spomladanski regrat ...

»Še prej, pred pomladjo, pa imamo na voljo kislo zelje in repo. Ste že kdaj pomislili, zakaj po vsakem ''žuru'' prijata kislo zelje ali sarma? Ali kozarec alojinega soka ali grenčice? Ker imajo razstrupljevalni učinek na jetra in ledvice. Predvsem vplivajo na to, da začne organizem bolje delovati in mi se kaj kmalu počutimo kot prerojeni!«



Marija Merljak, univ.dipl.ing.živ.teh.